Pofukala sem se z drugim moškim, medtem ko je moj mož spal

Tisti večer je bil kot vsak drug. Naša dnevna soba, zalita s toplo rumeno svetlobo talne svetilke, je brnela od pogovorov, cingljanja kozarcev in preproste glasbe, ki je tiho tekla iz zvočnikov. Praznovali smo deset let našega prijateljstva z Luko — družinskim prijateljem, ki naju je poznal še dolgo preden sva postala »družina«. Bil je priča na najini poroki, boter najinega sina in preprosto človek, ki ga lahko pokličeš ob treh zjutraj s katerimkoli problemom.

Moj mož, Matej, je bil tisti večer razpoložen. Veliko se je šalil, veliko pil in veliko gestikuliral. Luka je bil nasprotje — miren, zadržan, le občasno si je dovolil rahel, nekoliko žalosten nasmeh. V zadnjem letu se je ločil in zdaj je prihajal k nama pogosteje, kot da bi iskal toplino, ki jo je izgubil doma.

Sedela sem v naslanjaču, srkala suho vino in ju opazovala s kotičkom očesa. Opazovala sem, kako Matej, že rahlo rdeč v obraz, treplja Luko po rami, in kako Luka prikimava, posluša njegove neskončne zgodbe. V nekem trenutku sem ujela njegov pogled. Ni me gledal kot ženo svojega prijatelja. Gledal me je drugače. Pozorno, globoko, skoraj preučevalno. Umaknila sem pogled, kot da si popravljam naramnico obleke, a srce mi je že preskočilo utrip.

Okoli polnoči je Matej komaj še govoril. Spil je še en kozarec konjaka, nekaj zamrmral in rekel: »Grem malo ležat«, ter se zrušil na kavč v dnevni sobi. Čez minuto je njegovo glasno smrčanje že trgalo tišino.

Z Luko sva ostala sama.

— No, pa sva se pogovorila, — se je Luka nasmehnil in pogledal proti spečemu Mateju. — Ti pomagam pospraviti?

— Ah, pusti, bom sama, — sem rekla, vstala in začutila, kako se mi od vina rahlo vrti. — Ostani.

Kljub temu je šel za mano v kuhinjo. Stala sem ob koritu, spirala kozarce, on pa se je naslonil na podboj vrat, roke prekrižane na prsih. Tišina je bila neprijetna. Slišala se je le voda in moževo enakomerno smrčanje za steno.

— Lepa obleka, — je tiho rekel. — Ta barva… ti res pristaja.

Zamrznila sem.

— Hvala…

Nisem se obrnila.

Njegovo bližino sem začutila prej, kot sem zaslišala korake. Vonj njegovega parfuma, pomešan z grenkobo konjaka, me je zajel. Njegove roke so se položile na moj pas in zdrznila sem se.

— Kaj delaš? — sem zašepetala.

— To, na kar mislim že ves večer.

Njegov dih ob mojem ušesu. Ustnice so se komaj dotaknile moje kože.

Morala bi ga ustaviti.

Nisem ga.

Zaprla sem oči in nagnila glavo nazaj. Njegovi poljubi na mojem vratu — mokri, lačni, nestrpni — so me zadeli naravnost v trebuh. Njegove roke so zdrsnile po mojih stegnih in dvignile obleko.

— Tiho…

Obrnil me je k sebi.

Njegov pogled ni bil več isti.

— Na kolena.

Pokleknila sem na hladen tlak. Počasi si je odpel pas, odpnel gumb na kavbojkah, spustil zadrgo. Njegov člen, trd in napet, je zdrsnil ven.

Polizala sem si ustnice.

Prijel ga je in približal mojim ustom.

— Odpri.

Poslušala sem. Okus — slan, gost. Z jezikom sem šla čez glavico, čutila pulziranje njegovega člena.

— Globlje.

Roka v mojih laseh. Pritisk. Vzela sem ga globlje.

Ritem. Noter. Ven. Spet.

Slina je tekla, vse je bilo mokro, spolzko. Zvoki so odmevali v tišini kuhinje.

Moje spodnjice so bile povsem mokre.

— Poglej me.

Pogledala sem. Matej je smrčal.

To je vse samo še okrepilo.

Nenadoma ga je potegnil ven.

— Dovolj. Hočem te.

Dvignil me je in pritisnil ob hladno okno. Spustil naramnici obleke, razkril moje prsi. Stisnil bradavice.

Zastokala sem.

Njegova usta na prsih. Roka med mojimi nogami.

Odmaknil je spodnjice in zdrsnil s prstom po mokrih gubah.

— Poglej se, kako si mokra…

En prst. Potem dva. Počasi, globoko.

— Prosim… ne draži me… pojebi me.

Izvlekel je prste, jih povlekel po členu in ga prislonil k vhodu.

— Poglej me.

Pogledala sem.

Z enim sunkom je njegov člen zdrsnil vame do konca.

Usta so se mi odprla v tihem kriku. Popolnoma me je zapolnil.

— Kako si ozka…

Začel me je jebati. Najprej počasi. Potem hitreje. Močneje.

Zvoki najinih teles so napolnili kuhinjo.

Ovila sem noge okoli njega.

Njegov palec je našel moj klitoris.

— Zdaj bom…

— Daj… končaj zame.

Pospešil je.

In končala sem.

Val za valom.

Moje telo se je treslo okoli njegovega člena.

Še nekaj sunkov — in izlil se je vame. Toplota.

Obstala sva. Samo dihanje.

Iz dnevne sobe je prihajalo smrčanje.

Matej se ni premaknil.

Luka me je pogledal.

— Oprosti…

— Tiho.

Izvlekel se je iz mene. Toplo je steklo po mojem stegnu.

Oblekla sva se.

Vrnil sva se, kot da se ni nič zgodilo.

Pri vratih mi je poljubil roko.

— Lahko noč.

— Lahko noč.

Vrata so se zaprla.

Kasneje sem ležala ob možu, gledala v strop.

Še vedno sem čutila toploto med nogami.

Nisem vedela, kaj bo jutri.