Štoparka — pobral sem jo in pojebal

— Hej, kam greš?

— Moram priti v Ljubljano — je dekle nekoliko zmedeno odgovorilo — zamudila sem avtobus in danes moram nujno priti tja, ne vem, kaj naj naredim.

— Lahko te peljem, tudi jaz grem v tisto smer, iščem sopotnike, da ne vozim prazen.

— Res!? — oči so se ji zasvetile — zelo bi mi pomagal, povej mi, koliko ti dolgujem za vožnjo?

— Peljem lepo dekle za ceno vozovnice, če mi obljubiš prijeten pogovor na poti — stegnil sem roko proti njeni torbi, da ji pomagam do avta.

— Super, najlepša hvala, vesela sem, da sem te srečala — hodila je za mano, malo zadaj.

Dan v resnici ni bil dober že od jutra. Ker že nekaj let delam v prevozu potnikov, so dnevi, ko nič ne gre po načrtu. Zjutraj sem našel sopotnike za prestolnico, plan je bil, da do kosila opravim svoje stvari, potem pa najdem nove sopotnike in se vrnem. A ni šlo, kot sem že rekel, po nekaj urah čakanja na avtobusni postaji sem se na koncu odločil, da grem domov sam. Bilo je že skoraj osem zvečer, vožnja traja približno tri ure, ni imelo smisla več čakati. Zadnji avtobus v moje mesto je že odpeljal poln, tako da zagotovo ne bo več nikogar.

Potem pa sem jo zagledal. Prišla je iz stavbe postaje popolnoma zmedena, skoraj v solzah, gledala je okoli. Pomislil sem, da jo vprašam, kaj se je zgodilo, morda lahko pomagam, in izkazalo se je, da je bila to prava odločitev.

Čeprav je bila malo bolj polna, je bila privlačna, imela je čudovite velike prsi, to je bilo prvo, kar sem opazil. Dolgi lasje speti, urejeni nohti, diskretna ličila — njen celoten videz je kazal na skromno osebnost. Takšno dekle, ki mu rečejo »siva miška«.

Sedla sva spredaj in se odpeljala. Pogovor je bil na začetku nekoliko zadržan in negotov.

— Mimogrede, jaz sem Luka — sem se ji nasmehnil, poskušal sprostiti vzdušje.

— Nina — je tiho odgovorila.

— Nina, ne boj se, varno te bom pripeljal, to pot vozim vsak dan že leta, če nimaš nič proti, lahko dam glasbo?

— Ja, seveda, glasba v avtu ustvari prijetno vzdušje — je prikimala.

— Se strinjam, dal bom tiho, da naju ne moti.

— V redu.

Zdelo se je nemogoče spraviti jo do pogovora, bila je zelo tiha in malo sramežljiva, ker sva bila sama v avtu. Na skrivaj sem jo opazoval, v temi jesenskega večera je njen obraz izgledal še lepši, dolge trepalnice so pritegnile moj pogled, polne ustnice pa so se lesketale v mesečini. Začele so se pojavljati erotične misli, seveda sem se poskušal nadzorovati in nadaljeval pogovor.

— Nina, oprosti za malo osebno vprašanje — po pol ure sem si upal — imaš fanta?

— Ne — je odgovorila — zakaj sprašuješ?

— Zelo zanimivo dekle si, prijetno se je pogovarjati s tabo, zanimalo me je, kdo je ta srečnež.

— Luka, pretiravaš.

— Sploh ne, pravzaprav te še podcenjujem, zelo si privlačna, oprosti za drznost — sem rekel in opazoval njen odziv. Takoj je zardela, rahlo si je ugriznila v ustnico in jaz sem bil popolnoma očaran.

— Nimaš prstana… imaš fanta!? — še bolj sramežljivo me je pogledala in hitro odvrnila pogled.

— Ne, samski sem. Tako da lahko mirno rečem, da si mi všeč.

Pogovor je tekel mirno, bila je tako sramežljiva in to mi je bilo vedno bolj všeč. Njene prsi so se dvigale z vsakim vdihom, imel sem srečo, da je bila cesta prazna, lahko sem se zamotil z opazovanjem. Misli so postajale vse močnejše, želel sem jih uresničiti.

— Luka, lahko ustaviva na bencinski črpalki?

— Seveda, tudi jaz moram natočiti gorivo.

Ustavila sva. Ona je šla urediti svoje, jaz sem natočil gorivo, kupil vodo in počakal nanjo. V močni svetlobi se je vrnila po nekaj minutah — tudi s svojimi oblinami se je gibala lahkotno, boki so bili široki, a skladni, kavbojke so ji popolnoma pristajale, prsi pa so bile poudarjene v oprijeti jopici. Vznemirjala me je, želel sem jo.

— Kupila sem kavo, da ne zaspiva na poti! — mi je podala kozarec espressa.

— Hvala, točno to potrebujem, dan je bil dolg.

Nadaljevala sva vožnjo. Zdela se je bolj sproščena. Jaz pa sem začel izgubljati zbranost.

Nenadoma se je pred avtom nekaj pojavilo, moral sem močno zavreti. Nina se je vrgla naprej, držala se je za pas, vendar si je polila kavo. Ustavil sem ob robu.

— Nina, oprosti, žival je stekla čez cesto, si se opekla?

— Ne, ampak pulover je moker, imam srajco v torbi, se lahko preoblečem?

— Ja, seveda, lahko grem ven, če želiš.

— Usedla se bom zadaj in se hitro preoblekla, ne glej — je rekla tiho, kar je naredilo nemogoče, da ne bi gledal.

Vzala je srajco in se usedla zadaj. V poltemi so bili njeni gibi kot povabilo. Gledal sem v ogledalo, vedela je — in zdelo se je, da ji je to všeč. Slečla je jopico, bel čipkast modrček je držal njene velike prsi, bil je polprosojen, videl sem obrise bradavičk.

— Nina, potrebuješ pomoč? — sem se nasmehnil.

— Mi boš pomagal s srajco? — se je zasmejala in zardela — obljubil si, da ne boš gledal.

— Oprosti, preveč si lepa, nisem se mogel zadržati — popravil sem kurac, ki me je tiščal v hlačah.

— Se ti ne zdi, da prehitevaš? — me je pogledala naravnost, ne da bi se oblekla.

Obrnil sem se k njej, razumel trenutek.

— Zdi se, da se tudi ti ne mudi obleči… in to me vzburja.

— Nočem, da si o meni misliš kaj slabega, ampak všeč si mi bil že na postaji.

— Nikakor, odrasla sva, razumeva. Zdi se, da si želiva isto, kajne?

— Ja — je rekla, zardela.

— Zapeljal bom malo stran, da naju ne bo nihče videl.

— Tako je bolje.

Zapeljal sem na stransko pot ob jezeru, parkiral in ugasnil luči.

— Lahko pridem zadaj k tebi?

— Tvoj avto… lahko delaš, kar hočeš.

— Zelo mi zaupaš.

— Zaupam ti.

Presedel sem se zadaj, že je odvrgla jopico.

— Ne bo slabo, rad bi ti naredil nekaj prijetnega, če želiš.

— Kaj pomeni »prijetnega«?

— Najprej te želim poljubiti — sem jo potegnil k sebi.

Takoj se je prepustila, poljub je bil dolg, igrala se je z mojim jezikom, ugriznil sem jo v ustnico, stresla se je, a ni odnehala. Držal sem jo za tilnik, z drugo roko sem ji stiskal prsi.

— Lahko to slečem?

— Ja — je kratko odgovorila.

Odpel sem modrček, padel je. Pogledala me je z rahlim strahom, vzel sem njene bradavice v usta.

— Imaš neverjetne prsi.

Tiho je zastokala.

Odprl sem njene kavbojke, dvignila se je, spodnjice so bile mokre, potisnil sem roko med njene noge, čutil sem, kako je mokra. Masiral sem klitoris, postajala je vedno bolj vzburjena.

— Sleči si moram hlače — sem se nagnil nazaj in odpel pas.

Gledala je, kako sem izvlekel kurac.

— Ti je všeč?

— Impresivno — gledala je.

— Dotakni se ga.

Prijela ga je in z roko potegnila po dolžini.

Potegnil sem jo dol, začela je sesati, malo nerodno, a vzburjeno. Hkrati sem jo dražil s prsti, stokala je in močneje sesala. Potisnil sem prste vanjo, hitro je doživela orgazem.

— Rad bi te jebal — sem zašepetal.

Obrnila se je, prodrl sem vanjo, zakričala je, bila je tesna. Začel sem jo močno jebati, držal sem jo za prsi, glasno je stokala. Spet je doživela orgazem. Obrnil sem jo na hrbet, dvignil nogo in nadaljeval. Držal sem jo za lase in jo poljubljal, medtem ko sem jo jebal. Čez nekaj časa sem končal, izlil sem spermo po njenem trebuhu.

— Neverjetna si — sem težko dihal.

Obrisala sva se, zasmejala se je, ko sem se mučil z modrčkom.

— Pojdiva malo na zrak — odprl sem vrata.

Stopila je ven, si popravila oblačila. Stopil sem do nje, jo prijel za pas in jo spet poljubil.

Kmalu zatem se je ponovilo, zunaj ob avtu. Obrnil sem jo proti pokrovu motorja, ji potegnil kavbojke dol in prodrl čim globlje. Zakričala je, nato pa začela uživati, doživljala je orgazem znova in znova. Bila je popolnoma predana. Ko sem bil tik pred koncem, sem jo obrnil, jo prisilil, da se skloni, jebal sem ji usta in končal v njih.

Kasneje, ko sva vozila zadnje kilometre, sva se dogovorila, da se spet srečava, tokrat na pravem zmenku. To se je moralo nadaljevati. Bila je neverjetna v postelji in želel sem še več. Nihče se mi še nikoli ni tako predal, in zdelo se je, da ji je bilo prav tako všeč kot meni.